dan št. 7 & 8 & 9

STILL ALIVE!!!

Da Da..še sem nekako živ. Za vas pa upam da niste še obupali nad mano. Da priznam., tale blog je bil kar lep čas zanemarjen. Zakaj? Ufff... kar preprosto jaz in čas tukaj na japonskem se nisva kaj prevec dobro razumela.. ampak da ne bi kuhala stare zamere sva si dala roke in si rekla:" Ma uredu je stari, naumno neki bli skos zajebani, pa dejva rajs ta blog spet v luft spravt."
Ok zdej k smo to razscistl..pa gremo naprej. Kaj se dogaja? Kaj se je zgodil itd.. ok.. lepo po vrsti. Kje smo torej ostal?

Ok najprej se pravi 7. dan ali drugače: ASAKUSA in SENSO-JI TEMPLE



Torej to naj bi bil kao najvecji ali pa najbolj obiskan tempelj v celem Tokio-u. Če naprimer imate nek velik občutek da ste edini turist, ki hodite po ulicah Tokyo-a, lahko takoj zavite v Sesno Ji temple in hopla se znajdete v gručo turistov iz vseh vetrov. Ko se skozi raznovrstnih štacunc z 1001 spominki prebijete do mogočnih vrat Templja, se vsi ustavijo tam in si umivajo neka usta in roke? Kaj za hudiča to pomeni? Nič takega, kot je v navadi se moras umiti preden stopiš v tempelj. Če ne veš kako ti je pa lepo prikazano na slikah :))


Se pravi, najprej umijemo levo roko nato desno roko in nato usta. In potem ste good to go to the Temple :))

umivanje rok v praksi :)

Preden pa vstopite v tempelj se pa lahko se nadihate dišečega pepela, ki si ga zmeraj voharil naokrog, ko si obiskal kaksnega znanca ali znanko, ki je mahnjen na lepe dišave kitajskih ali tudi japonskih palčk, in je naredu celo meglo v svoji sobi preden si ti knjemu prsu na obisk.. No ce se postavis blizu in pocakas da mal ta dim zapiha vate, je baje kao dobr za zdravje.. oz. za tvojo KARMO zdravja :)) Tako da je vedno gneca ob kotlu.

Guzva, in folk k si zdravi karmo

No ja, v templju pa tudi ne gre brez vrta. Hja. Buddhe morjo imet tudi prostor za sprostitev in za razčistit svoje misli. k majo jih že tko spočite in razčistene a ne?

Na zalost je ta mostiček dostopen samo osebju beri: Buddham. :))

Nevem a so na teh lampijončkih napisane molitve ali kaj drugega, men so preprosto všeč :))


No skratka eden od vhodov v svet templjev, ta vhod ima še posebej en velik giant lampijon pod sabo, kjer se vsak dan slika na stotine turistov. Zanimivo je to da je veliko azijskih oz. kitajskih in predvsem tudi japonskih turistov kot pa nas evropejcev :))

No skratka. po templju se da lepo sprehajat..se posebej ce jih je takoooo veliko na japonskem. Kar se tice pa tega tempja pa velja omenit to da je bil zelo poskodovan v 2. svetovni vojni od bombadiranja, tako da so ga bojda lep cas obnovil., in sedaj zgleda kot nov. No kar je sledilo se za preostanek dneva, je bilo to, da nevem zaradi kerega razloga smo zavili v Shibuya.. aja tocno. Skratka dan je blo treba pozno zavlect do 22:30 ker je gostitelj Martin zelel neki miru zase v stanovanju, ker se je pakiral za vikend trip v gore. :)




SHIBUYA:

No na al v Shibuya (nevem kako je pravilno) se dogaja veliko stvari. Tukaj dozivis pravi utrip Comsopolitanega mesteca Tokyo. Naprimer ta glasbenik, baje nabira denar da lahko odpotuje domov. Nevem pa s kerim razlogom je prisel sem. Je bil pa nekam cudne al pa nervozne narave? Ko sem ga slikal, me je vprasu:" Are you done with photographing?" ... Aaaa..mami!!



greemo dalje dan št. 8 ali drugače: MTV CRIBS.

Torej wellcome to Casa De Martin de Sala-San





Ok, kje oz kako zivi Martin oz. kje se vsi gnetemo kot ene mravlje, v njegovi mini mini mini stanovanju. Torej ce mate v Ljubljani neko gasonjero in se prtozujete, se narobe prtozujetete kajti to je razkoš proti temu :))) Ampak pac tukaj velja za moto: Manj je več! No skratka pa da zacnemo na hitr.


MY LIVING ROOM:
Dnevna soba, ki ima TV, Mizo, Dnevni kavč v obliki tofuna, vhod na vrt (beri zadaj za hišo) ter klimo napravo na desni strani strehe. Tukaj se preživi večino dneva. Pije se čaj, poje kakšno kosilce, piše se blog (kot naprimer tale tukaj!) itd,
št. oseb (ki jih soba premore): 6 do 7


MY BEDROOM
No če opazite na sliki na levi so mejhne lojtre.. Če splezate gor, naenkrat se znajdete v spalnih prostorih. Tukaj gospod Šala-San v miže računa, sešteva, teče za ovcami, smuča na nevem kermu cevcu, razgraja razstavlja, sestavlja, analizira molekule, itd..itd.. aja pa se itak pomebno opravilo.. cekiranje majlov..in pisanje bloga..
Št. oseb: 1 do 2


MY KITCHEN AND STUFF
No ce se spustimo po lojtri in gremo v naslednji hodnik se znajdemo v hodniku. Hodnik ni nc posebnga le sam da je zelo koristen, ce jih npr 6 spi v tej mali kučici je še zmeri prostor še za enga na hodniku :))


KITCHEN:
Takoj k se pa stop v hodnik imamo na levi kuhinjo:

Dotična kuhinja zahteva spretnosti z odpiranjem hladilnika in uporabe pečice, zeloo zapleteno.
Št oseb:1

TOILET:
In naprej še od Kuhinje..WC!!! Aleluja. oz. tuš kabina.
Št. Oseb:1

Poleg tuš kabine je še pralni stroj k ti v rekordnem času opere perilo in ti ga že skoraj na pol suhega vn izpljune. Ne rabis mehčalca, vse je zrihtan že baje.. mislm za domov odnest. To je to!

MY RIDES:

Torej vozila: Najbolj so uporabne Havanke, ce vas seveda ne moti guma ki vam lahko ozuli kaksno obcutljivo kožo. Za ostala službena srečanja in sestanke mate pa na voljo obuvala, ki so vam lahko tako ali drugače vsklajenoi vaši poslovni obleki...


Ok, You've seen my kitchen, my room.. My rides.. Now get out of my property!!

Dan št.9 oz TSUKUBA.

Ok da na kratko opišem še ta dan. Ta dan je bil več ali manj posvečen Tjaši, študentki, ki študira Japonologijo,, oz. Japonščino. Kako se pravilno reče? No ja., skratka.. Študira v Tsukubi, mejhno mestece (beri: kot Ljubljana), ki je odmaknjeno kaksno urco z vlakom od Tokyo-a. Kaj smo počel? Nč, sledil je ogled nekega festivala - študenskega festivala, ki je glih un dan poteku v Campusu Tsukuba. Vse skup je zgledal več ali manj kot neka giant Škisova tržnca. Le za razliko naše tržence so na študentih prirpavljal domačo japonsko hrano..mmmm..yummmi... Poleg tega se je pa tu pa tam se zgodil nekaksn plesni dogodek v obliki nekega rituala.. al kaj jz vem.
Skratka.. nekako preživet sobotni dan v japonskem vsakdanu. :)

Ribe k se gnetejo za hrano...

Treba je šparat z prostorom..

"Študenska tržnca"

Dan št. 6 oz. Shibuya

SHIBUYA - 渋谷区:

(klik na sliko za panoramski pogled ;))
Ok, najprej boste rekl zakaj so vse slike samo nočne. Jp, jah ponavad je tko..da dokler se zgubim v vsej mreži vlakov pa ulic in vse to.. pridem na licu mesta v mraku, ki pa nastane ze ob 18 ali 19 uri. pomje dost isto kot pr nas ne? Tko da naslednjic oblubm da boste dobil kaksne "dnevne" slike ;)

Torej Shibuya Cross.. Ali na sploh Shibuya, je pac to kar je pri nas čopova in prehod za pešce pri Pošti, oz. Hotelu slon ali oz. Nami. Ko se prižge zelena luč gre čez cesto trume ljudi. Tako da iz enega vogala lahko prečkaš na katerkoli drugi vogal ceste. Le pazit se morš da res ne butneš v koga, k ti prekriža tvojo pot. No skratka.. luči povsod.. muzka povsod. Vsem se nekam mudi..skartka v celoti zajamemo trenutek k ga tam doživiš je: Livin' in a fast lane. Je pa zanimivo da imajo japončki kadilnico.. pa ne tako kot smo pr nas navajeni. k greš v recimo v orto bar, in mas spodaj kabino kjer se lahko kadi. Ne, Tukaj se ne sme nikjer kadit. Niti na ulci ne! Tako da majo na ulci kadilnico. V bistvu ni kadilnica sploh, ampak pac en kotiček kjer vsi kadijo. Kot bi pr nas nevem, postavil 5 stoječih pepelnikov tam pri tromostovju, in bi tam ljudje stali in kadili. Ok, ce gremo dalje, se pomaknes malo naprej po uličicah Shibuye, najtačneje v Center Gai, kjer mas spet morje štacunc o vsem kar se spomneš.. Tako da če ne misliš kej zapravljat tam, nimas kaj iskati tam. Me pa zanima kok majo računa za elektriko, k majo tolk napisov da misliš da je dan pr taki svetlobi ;))

Hachikō - ハチ公 ali Zgodba o psu.



Torej Hachiko, je majhen spomenik pri Shibuya Station, posvečen psu, ki je vsak večer pričakal svojega gospodarja profesorja Ueno na postajo, ko se je ta vračal iz svojega dela. Vendar nekega večera se profesor žal ni prikazal na postaji kot ponavadi. Profesorja Ueno je tistega dne zadela srčna kap, ki je zanj bila usodna. Ampak pes Hachiko je kljub temu misleč, da bo dočakal svojega gospodrja čakal in čakal, vsak večer ob istem času.. in tako..čakal 10 celih let. Boooooggiii :((( Smrk, smrk. In zaradi take lojalnosti do gospodarja se mu je temu v čast zgradil spomenik.
Ta spomenik je tudi pomemben meeting point za vse tokijance. Se pravi, ko pri nas recemo npr:"dobimo se pr prešercu" se tukaj zmenš:"pr Hachiko. (Evo da nauste rekl da ne berem nc vodičev!!) ;))

Hachiko - May he rest in peace.









Spomenik psu Hachiko. Hachiko je tudi prikazan v nacionalnem muzeju v Ueno parku. Tudi psi so pomebna živa bitja in človeku vestni prijatelj.


Update No.1:
Nevem a sem ziher, ampak mozno je da je Read My Mind komad biz sneman točno na tem križišču, prizori so mi zelo znani ;)

Update No.2:
Tale zgodba o psu se pojavlja tudi v Futurami - Fry's Dog Seymoiur. Zgleda da so avtorji kopirali insparajočo zgodbo od tukaj.

Dan št. 5. ali še ena tržn'ca

No vsak večer k se prplazm po rokah domov, k noge mi bi že skor odpadle..se zavedam kok je ta Tokyo že veeeeelik?! Bolj k obiskuješ druge stvari bolj večji se ti zdi.

Da, Tokyo je miljonsko mesto. In kaj mislm s tem. Ja kot je logično, da je na miljone prebivalcev. Ampak kaj pa je še bolj očitno pa da je zmeraj miljon folka na vlaku, na postaji in na ulici. Če prideš ob 9h zjutri bo gužva, če prideš ob 23h bo spet gužva. Če prideš v nedeljo bo gužva. Če prideš k lije k svina al pa k je 16C pod nulo, k je sodni dan. ...je guzva. Ti japonci nikoli ne spijo?? Oz, tolk jih je da se menjajo.. Se prav tisti k so delal gužvo zjutri na vlaku, zdaj spijo, in so zdaj tisti k delajo guzvo zvecer ob 23h pokonc :)) No pa pustimo te opazke, pa gremo naprej.
Vsedem se na vlak.. da se zopet priguzim do Sinjuku postaje. In ko se vsedem, vlak totalno prazen. In jaz ves navdušen.. nobene gužve. Napaka! Gužve ni blo, ker sem se usedel na lokalni vlak.. to pomeni da se vlak ustrav na cisto vsaki pof... postaji, in teh je če preštejem, kot si lahko pogledate na sliki 29 postaj!

Mislim, Ljubljana nima niti pol tok postaj če greš na kerkoli avtobus, od začetne pa do končne? postaje? No, ker se potem pač odločim da na vseh 29 postajah se pa ne bi rad ustavljal, stopim dol na naslednji postaji in počakam vlak - special express ( vlak ki ustavlja samo na ta velkih postaj, teh je 4 ali 5 do Sinjuku-ja. In evo vlak se pripelje. Jaz pa hitro gor, in na vlaku GUŽVA. Tko je to :))





No ko sem se komaj priklatil do Uena Park-a, ki se je raztezal po severnem delu Tokyo-a, sem se oddahnil v zeleni lepoti in tišini od mestne gužve. A takoj ko stopiš ven iz parka pa se že znajdeš v Ameyoko market, ki je bil dosti podoben z našimi tržncami, kjer lahko najdeš 200 različnih fake adidask ali diesel jeans, ali pa marskikaj. Ampak zelo zanimivo. hodiš po uličicah z miljoni neonskimi napisi, kjer iz vsakega vogala te premami vonj noodle-ov in ostalih cvrcetač iz žara, bodisi wok-a :)

Po končanem obhodu tržnce, se dobim spet na Sinjuku postaji z martinom in njegovim frendom Bor-om k je men zgledu k Billy Corgan se v mladih letih, ko se še ni odločil da bi naredu pošast iiz sebe in se zabril! Ok, anyway, spet gremo pešačit v neskončne ulice, ter si poiščemo en kotiček kjer smo se lahko v miru zasluženo nahranili. Ješ pa v takih mini kabinah da se jih lahko največ 4 stlači notr.. in za konec naročili še 2 sake-ja.



Martin in Bor (Billy Corgan) Če vam rečem, totalna reinkarnacija

Kabina


the Džapan lignji. Yummi! :))

Praktično ubovali za vsakdan. Hoja brez napora ter popolna stabilnost. Primerna obutev za na plažo, v gozd, po mestu (na sliki), po hiši, po snegu, lavi, rudnikih, njivah, vodi itd...

Dan št. 4 oz. Gremo na boljšjaka

Torej glede na to da je nedelelja, tle vsi pravjo da mors (predvsem jaz) spravt svojo leno rit na vlak (meni se zmeraj nenznani sistem, beri: bulm v vse mozne zemljevide railway ali pa subway system map-e, da se KAO znajdem kam se pelem) in se zapeljev v Akihabara.

No to zgleda takole. 32312 miljonov štacunc z elektroniko in tehniko in video igrcami in vse mozno kar je povezano z Anime risankami. In ceu Tokyo se tja ponavadi odprav v nedeljo. Tko da guzva? ni da ni! Še posebej tamali pamžlni in smrkavi najstniki najuriš navalijo na avtomate video gejmov. In evo si že v gužvi. No tam sem koncno nabavu, tole stvarco za katero sem mogu prepotovat pol sveta:
In kaj je to? Pač kabl k mas na en strani normalno bananco in na drugi strani USB bananco. Pač kar nujno rabš za iPod Shuffle. In najhujs je to, da v Sloveniji razlagam v eni štacuni kjer majo VSE mozne različne kable in pretvornike in adapterje (da ne omenm da sem sel tud v Apple store v lj, kjer se manj majo pojma da bi kaj takega mel), se mi tam naključni prodajalc smeji direkt v glavo z izjavo" To pa ne obstaja!!! Ahahahaha! No zdej se pa pober!"
Evo ti ga na! jebemu! ti bos men "ne obstaja??" Jebem..ti.....

Ok, in če gremo naprej, po štacunah kjer torej, hm če misliš da maš vse potrebno za svoj mali računalnik, lahko obtičiš tam še dneve in dneve, ter kopuješ še najmanjše malenkosti, kot so sušilec za lakiranje noktev na USB ali pa avtomat za capucchino na USB..itd..itd! Hecno je pa to.. da so vse te stvari natlačene v take mejhne trgovince, da ce dve osebi gresta notr je ze guzva.. A japonci pa kr - navali narode! In pol walda se jz k ena sardina drenem z nabitim ruzakom krame v 2x2m velki stacuni. Sej te stacune so velke, samo kako velke boste vprasali? Hja, majo recimo povrsino kot vasa otroska soba, a majo pa zato 10 štukov! :) Tako da pol kr na slepo hods gor v zgornje štuke, z upanjem da boš najdu kej zanimivga. Za grand finale še zavijem bojda v japonski BOF t.i. Yodobashi. No ja, in spet se znajdemo v morju elektronike. Tko da ce bi spravl skup kaksn Big Bang, Bof, Harvey Norman pa še kakšno tehnično štacunco v lj, bi pomoje pršli do 1/3 Yodobashija :))

SLIKE:

Anime Avto..How cool is that?


Tle si jebach no.1 ce mas tak avto. So wanna ride? ;)


Zenska, ki se trudi privabiti kupce v svojo trgovino.


Moški, ki se trudi privabiti kupce v njegovo trgovino..


Ja, tle je zgleda tud popularno igranje avtomatov. Sam to ni fora.. fora je ta so te avtomati tooooook naglas, da je taaaaak hrup tle dol. k da bi meu celo skladišče serverjev k ti brenčijo direkt na uho.


No v Yodobashi se valda ustavm pri tejle polički. pa da ne bo pomote.. to je samo ena od ostalih 20 Nikonovih poličk ;))))
P.s. Zbiram donacije za nikonove objektive.. Hvala :)


Tha Kunf fu Robotki with spešl maršal acts... Oz. figther robots. Ce si zadost dobr, se prijavs kar tukaj. hehe :)

Dan Št. 3 oz. Počivanje

No hja, glede da je bla učerajšna noč dokaj naporna - beri: preveč piva, nekega cudnega japonskega vina, ki naj bi bil sake ( pa ni bil!!!) in se neka pijaca na varianto Breezerja - le da je ta mela 8% alkota!? In glede na to da kot pošten delaven človek ne preživljam toliko nočnega življenja, se npr po 3 tednih NE-pitja takoj pozna ko spiješ eno pivo ali pa uno cudno mešanco breezerja. In evo nas, pel smo karaoke, waaaaaalda brez posluha, da je grozn. Skratka, na kratko, včerajšna noč: Večerja z Martinovimi sodelovci in znanci ( večerja je bla tko kt da bi bli nekje v kratofillu. ne prevec fancy. Tko da je blo kul), pitje, in potem KARAOKE! ( カラオケ, Karaoke? from Japanese kara(空), "empty," and ōkesutora, "orchestra" )

O moj bog! K A R A O K E?! No ja, k si pijn in k vids nek komad, k si ga kot najstniški pamžl najbol poslušal in se z njim izpovedal ter zlil v eno ( beri Nirvana: Come As you are ), se brez sramu zagrebes za mikrofon in se deres nekam v tri krasne. O moj bog!!!!!??? AAAAAAA!! Ce bi kdo snemu vcerajsno "nezgodo", bi meu zeeeelo dobr material za kakršnokoli izsiljevanje. Tako da ja. Pač it happened. Blame it to Alcohol.

No kot prav Tom Delounge: "Not that I do it, But I did it last night."

No naslednji dan,.,to je danes, je sledilo sam eno velko poležavanje, kateremu je sledilo da sem lahko šele v večernih urah se pojavil v javnosti. Tako da sploh nisem opazil da tam kjer Martin domuje ima za vogalom en tempelj. Kako te templji zgledajo? Teh templjov je tok, da je to tko kot da mamo pr nas v ljubljani parke za hangat.. mas tle templje da malo prošetaš in si raztegneš male nožice za zvečer.

Kar se pa tiče Ice Tea-ov sem pa uradno obupal.. Valda žejen kot sem bil, sem zavil v tanajbližjo odprto trafiko in si naključno zbrau neko tekočino, ki naj bi po barvi sodeč zgledalo okusno. NAPAKA...


night stroll to the neighbourhood..


Evo še zadnji primerek ČESA ne kupujte ker je oggaaaaaabnooo.. A so oni kdaj sploh slišal za S L A D K O R ? ;))

Dan št. 2 ali Touchdown!

Ok, po pol urnem izpolnjevanjem obrazcev o tem da posedujem opojne supstance in prepovedane droge ter en cel kup orožij, in na zadnje še oddajanju prstnega otisa in fotke, se skobacam končno skozi izhod in hop na avtobus do Tokyo-a. In evo.. mesto k ne vids konca? In sam da je sonce posjal, že nabil temparaturo na 28C. A jz oblečen z ruzaki, da ti nč ni jasno.

Avtobus prpelje do Shinjuku Station, kjer maš rush hour 12 miljonskega prebivalstva. Tko da če že misliš da je gužva k prideš v Londonski Picadilly Circus Underground, si se zmotil. Tuki je precej drugačna zgodba. Torej, treba se podati v malo morje ljudi in najti ta prav vlak za naprej. Martinovi napotki so bli dokaj jasni, tako da kompasa mi glih ni bilo treba uporabljat. Skratka.. tako kot so se japonski turisti počutili v manjšini ko so prišli v evropo na obisk.. sem se zdaj tukaj jaz začel tako počutiti.

Vlak končno pršu in z vso navlako ze uguzil na "hitri" vlak - (Special Express) za Takahata-Fudo oz. 高幡不動駅!. Ta Takahata-Fudo, mors full hitr rec..pa z takim ostrim glasom.. pac valda, kot se ponavad rece. Po Japonsk.. sej vest.. Takahata - fuuuuudo. In potem te razumejo :))

Aja, k sem omenil da majo hitre vlake oz., majo pač
express,
semi express in
special express vlake.
V čem je razlika? Noben od teh vlakov je kao hoitrejši od drugega.. Fora je samo v tem, da npr. Special Express vlak ustavlja na 2h ali 3h postajam.. in semi express na malo vec postajah.. in na koncu express vlak ustavlja na vseh postajah.. Tko da , če nočš da se cjaziš ceu dan k ena budala da prides do končne postaje si izbereš primerni vlak.

No in končno pridem do Martinove kučice - Drop dead in 3 urni spanec!

SLIKE:


Ok tle zgleda cist tko na easy, pac en ruzak in dve torbi.. nc posebnga.. Ampak k se ti pa vse to po uni vrocini in hoji nagnusno lima na tvoje presvicano in zaspano telo, bi najraj vse fuknu nekam v najblizji grabn pa vse poslal u ....p.m.!!!


Gostitelj Martin Šala - San in neka hrana prepojena z neko sluzy omako. Cudn okus, ampak bojda zdrav.


Ok, kot sem že prej omenju. Tuki je ŠE en primer nagraužnga ice tea-ja. BLjjjjjaaaakkk.. tega ne kopujte. ;)

Dan Št. 1 ali 11 urni let?

Čas: Kako za hudiča naj vem, če mormo ves čas med letom met mobitele izklopljene. Pomoje da je ene 2 al pa 3 zjutraj
Kraj: Nekje nad Mongolijo mogoče?? huh? ce ne bi bla noč. bi takoj podal točno lokacijo letala. Žal je pa ne morem.
Stanje: Ammm... tako sproščeno še dolgo ne. Yeah Right!?

No k ze jamramo kaksno bedno vreme je ko smo dol pod oblaki in, je skos oblacn.. in sivo.. a pol k pa gor prids pa cist drugace.

Ok, sej potovanje bi blo cist kul, in 11 ur v letalu se ne slis nic posebnega ali pa kaj težgega, če ti ne bi blo treba si lomiti vsa vretenca in si pridobivati se dodatne bolečine v križu, med spanjem na letalskem zicu... ahh da mojih lepih nožic sploh ne omenjam, kajti kaj bi se sploh obremnjevali z dolgo pričakovanim spancem ko ti pa nana letalu ko ti na vsake 5 ali 10 minut izmenično zaspi leva ali desna noga. Ma če bi šel en štuk nizji med prtljago in si bi čez 3 razlicne kufre vrgu armafleks bi spal k dojencek!! :) Ampak dost o tem, ker o tem smo že pisali dolgo časa nazaj ;))

Zadeva Ice Tea:
No poleg tega, si na letalu ponavadi toooook žejen, kt da bi prehodu celo saharo z najbl nagrauzno vodo v 0,5L plastenki, si takoj zaželiš eno prijetno strežbo pijače. In kot že naročeno se je le mimo prikatolila stevardesa že v srednjih letih ter mi ponudila meni želne pijače. In ko sem naročil pač nek apple juice, sem na njenem vozičku opazil plastenko ice tea, in zravn neke japonske črkice. "To!!! To zgleda pa dobr in zihr full odžejajoče. To moram probat, Japonski Ice Tea! Yummi..." No, po njenem odhodu je biu itak cajt za fizoterapijo mojih prenaspanih nog. (beri: sprehod po letalu). Odkorakam do njenega vozička ki je stal pri WC-ju in zagledam plastenko Ice Tea, ki je izžarevala to prečudovito privlačno rjavo zelenasto barvo. In k nardim požirek... -> IJUUUUUUU!!! PFEEEEEEEJ!! FUJ! kaksn grozn okus?!?! MA okusa sploh ni blo?! Najbolj neokusn caj kar sem probu... Fuuuujj, bljak!!! Mislim ali so vsi japonski ice tea-i tazga okusa? ali sam na letalu strežejo ogabn ice tea. Ker ta Ice tea je biu kot da bi.... Ammm.. hhmm, recimo: pojdite v čajno hišo v stari ljubljani in izberite najbl črn al pa zeleni čaj k ga majo. Potem si nareditae najhujši koncetrat črnega čaja kar si ga lahko v vašo skodelico in pri temu dodajte žličko soli.. no potem dobite približno tak okus kt ga majo tle?

Slike:


Torej, kako zgleda noc na letalu? Vsi bulijo v mini ekrancek.. vkljucno z mano, kjer ima KLM (Royal dutch Airlanes) kar pestro izbiro filmov na razpolago.

No in po (ne) prespani noci in hrbtenicni fizoterapiji, koncno jutro nekje nad japonskem


Navihane Španke so se odločile za 12 dnevni izlet v Tokyo.

And Finally!!!!!! NARITA Airport. WE made it!!!